Kategorija: Dnevniški zapiski s potovanja v Natal v Braziliji leta 2005

  • Ponedeljek, 26. 9. 2005

    Glede na to, da imam do bazena le deset korakov, po mestnih ulicah do oceana pa me nič ne vleče, se odločim za telovadbo in plavanje. Najprej pet dolžin v obe smeri, potem 20. To je že kar nekaj, a še vedno malo v primerjavi s tekom. Včeraj sem se pogovarjal s Su, medtem ko…

  • Sobota, 24. 9. 2005

    Spet negotovost! Prevajalec iz Eco Travel je sicer obljubljal, da me bodo poklicali, a iz tega ni bilo nič. Tako je pač tu. Ne vem, zakaj je tako težko določiti uro odhoda. Kljub vsemu, čakam kar v sobi. Ko me že skoraj mine potrpljenje, pod balkonom zagledam ‘Landroverje’. Iz enega izstopi Marçio in z balkona mu…

  • Nedelja, 25. 9. 2005

    Spet se zbudim pred sončnim vzhodom in potihem, da ne zbudim Bradleya, se odtihotapim iz sobe. Zunaj že nekdo zaliva okrasne rastline. Mimo restavracije in bazena grem do stopnic, ki peljejo strmo navzdol do plaže, 20 do 30 višinskih metrov niže. Z vrha stopnic, začnem jutranji tek. Pred peščino so vrata, potem pa širno peščeno…

  • Pot do Natala

    Poletje 2005, Komisija Mednarodne geografske zveze za globalizacijo in marginalizacijo ima svojo letno konferenco v Natalu v Braziliji. Od doma odidem nekaj čez štiri popoldan. Kot je to običajno pri mojih potovanjih, je tudi to pot prisotne nekaj nervoze zaradi skrbi, če se bodo stvari časovno izšle. Strahu pred tem, da bi zamudil kakšen let, se nekako ne…

  • Sobota, 17. 9. 2005

    Vsaka hoja tule je poseben napor. Pozna se na preznojenih oblačilih in to ob temperaturah, ki niso kdo ve koliko čez dvajset. Plaže pa so zeeeelo dolge. Ampak moj namen, da se bos podam na jutranji tek po peščini, ni dočakal uresničitve. Mojih sandalov si ne upam pustiti nikjer na plaži, saj je že ob pol…

  • Nedelja, 18. 9. 2005

    Kljub temu, da sem šel spat po tukajšnjem času – me je moj bioritem zbudil po našem okroh devetih, kar je v Natalu pomenilo, da sem buden ob štirih zjutraj. Nekaj časa sem še vztrajal v postelji, potem pa sem začel z jutranjim obredjem – stranišče, telovadba … Potem se odločim, da končno le uresničim…

  • Ponedeljek, 19. 9. 2005

    Zjutraj sem spet pokonci navsezgodaj. Ob štirih v recepciji že prepeva tiskalnik, jaz ob pet proč že tečem po plaži, tokrat v nogavicah. Spočetka je v redu, a kmalu pesek najde pot skozi tkanino in se začne nabirati v nogavicah. Rešitev ni najboljša, brez obutve s tekom ne bo nič. Kljub temu odtečem plažo gor in dol,…

  • Torek, 20. 9. 2005

    Končno pravi tek. Po obalni cesti več kot pet kilometrov naprej od Rifolesa – torej skupaj kakih 14 kilometrov. Potem plavam pred Visual. Na plažo iz hotela pridejo Portugalci. Šele ko so v morju me opazijo, a si zgolj izmenjamo pozdrave. Nekako ne vemo, kaj bi drug z drugim  v takem položaju. Po tuširanju in še…

  • Sreda, 21. 9. 2005

    Še teden dni, pa se začne potovanje domov. No, zjutraj me že ob štirih zbudi govorjenje in potem štorkljanje lesenih podplatov po stopnicah in v sobi nad mano. Kaj vraga mora toliko hoditi sem in tja, predvidevam, da ženska. Grem pač na stranišče, potem še malo poležat, potem pa na tek. Tokrat s copati in…

  • Četrtek, 22. 9. 2005

    Za jutranji tek odtečem predvčerajšnjo traso, torej okoli 14 kilometrov in v približno enakem času dobre ure in 14 minut. Po zajtrku grem do hotela Atol das Rocas, saj vem, da bo tja zanesljivo prišel kombi po Valterja in Veroniko. Do Rifolesa se na dan, ko imam predstavitev referata, res ne bi rad potil peš,…