Gilene in Bradley se z enim od šoferjev odpeljeta že ob sedmih.

Maria ima svoj program z nemškimi študenti, ostali se odpeljemo po nakupih. Pol ure iščem menjalnico in ob tem spoznavam trgovski utrip tega dela mesta. Na koncu se vrnem v nakupovalno središče, kjer prodajajo tipične tukajšnje izdelke in kupim nekaj stvari za mojo ženo, ki ima rojstni dan. S kartico seveda. Alison je že ovešena z nakupovalnimi vrečkami in še ko že gremo si izbori še dve dodatni minuti za še en izreden nakup. Walter in Veronika ostaneta v Fortalezi še en dan, saj se z letalom vračata domov kar od tu. Ostali pa se opoldne odpravimo na kakih 450 kilometrov dolgo pot nazaj v Natal. Med potjo v glavnem pišem tale dnevnik. Tako vsaj čas hitreje mine. A cesta je slaba in pisati je težko. Vozimo se po polpuščavskem območju – rastje tu je katinga (caatinga). Sicer pa kaj dosti poti ne vidim. Chang-Yi še vedno, tako kot že vse prejšnje dni, vztrajno pleše in prepeva na sovoznikovem sedežu. Glasba je, tako kot vseskozi, glasna in živahna. Navsezadnje smo le v Braziliji.

Prenočišče si izberem v Pizzatu, kjer so tudi Su in Chang-Yi ter Alison. Skupna večerja je spet v Kaktusu, potem pa gremo vsi utrujeni spat.