Ekskurzija!

Najprej s kombijem do Rifolesa. Potem avtobus. Ogled Natala. Težave z ozvočenjem. Študentke, ki naj bi prevajale razlage, niso dorasle zahtevni nalogi. Tako izvemo bolj malo, pa še to le napol. Po ogledu mesta iz avtobusa, se peljemo proti Pipi, torej na jug. Pred Pipo se ustavimo v naravnem parku, po svoje je zanimiv, a nič kaj posebnega. Nekaj lepih razgledov, majhne opice in par aligatorčkovih oči na gladini majhnega ribnika. Čeprav je vodič kar precej razlagal, ne vem kaj, ker sem iskal motive za snemanje.

Popoldan v Pipi je prepuščen nam samim. Plaža, kjer se odločimo kopati, je za to povsem neprimerna. Iz mivke gledajo skale. Tudi v vodi. Ko sem stopil na eno, sem bil v trenutku skrčen v dve gubi, k sreči brez posledic na podplatu, a v valove se na takem mestu ni pametno podati. Tako smo se namočili v plitvini, pojedli kekse in čokolado in še preden je sonce naglo potonilo za obzorje, odšli iskat hrano.

Jedli smo v prijazni piceriji. Jaz sem imel s solato več dela kot vsi drugi. Sem jo moral primerno na drobno razrezati, da sem jo lahko med vse bolj štrlečimi dlakami na obrazu spravil v usta.

Na poti do avtobusa bos in s kamero v rokah lovim najbolj tipične podobe turističnega utripa Pipe.